Programiranje in oblikovanje Žiga Kranjec
t = ¥€$
Čas je denar
Postanite gospodar svojega časa! Kupite ga zdaj!
Ozadje
Čas je denar sloni na umetniškem delu, ki so ga naredili člani Društva za domače raziskave Jani Pirnat, Alenka Pirman in Damijan Kracina za razstavo Dobesedno, brez besed v Mestni galeriji leta 2010. Gre za dobesedni vizualni in funkcionalni prevod fraze »čas je denar«. Naprava je plačljiva ura, ki teče le na denar.
Čas je denar
Čas je blago in valuta. Čas porabimo, prihranimo, zapravimo, krademo, izgubimo, potratimo, pridobimo, imamo, si ga vzamemo … kakor denar. Veliko je primerov, ko je nikogaršnje ozemlje postalo last tistega, ki se je prvi priglasil za lastnika. Tako so na internetu naprodaj Luna, zvezde, planeti, piksli itd. Društvo za domače raziskave je šlo še korak dlje in se je razglasilo za pooblaščenega prodajalca Časa. Na spletni strani http://timeismoney.si nudi storitev za nakup časa.
Pridobivanje časa kot osebna in meditativna izkušnja
Ste kdaj, ko ste sedeli v čakalnici ali stali v vrsti in gledali na uro, imeli občutek, da vam čas mineva? A namen ure ni vedno v tem, da kaže čas. Lahko je nameščena tudi za to, da časovno nadzira naprave ali ljudi. Predpostavka, da je čas enako denarju, narekuje življenjski tempo – postala je sodobna religija z oltarji vsepovsod. Čas spremljamo na stenskih urah, ročnih urah, računalnikih, telefonih …
Merjenje časa
Merjenje časa z mehanskimi napravami izvira iz verskih praks. Najprej se je pojavilo v astronomiji za merjenje gibanja planetov in zvezd, ki so jih povezovali z višjimi bitji. V srednjem veku je začela katoliška cerkev uporabljati mehanske ure v samostanih za dnevna in nočna bogoslužja, da so se menihi pravočasno zbrali ob določenih urah. Načelo je bilo uvedeno tudi v posvetnem življenju, ko so cerkveni zvonovi klicali ljudi v cerkev. Razmah industrializacije je čas še bolj omejil: delavci so morali izpolnjevati delovne norme in so bili s tem prisiljeni v vse natančnejše razporejanje časa.
Prosti čas
Danes je še slabše, čeprav to jemljemo nekako bolj samoumevno in se vsak dan držimo urnikov in rokov. Imeti »prosti« čas pomeni lahko privoščiti si čas. Za svoj prosti čas moramo plačevati: za počitnice, zabavo, rekreacijo … Trenutki brezdelja so zelo redki in dragi, in ko je čas enkrat porabljen, povračil ni. Pogosto si želimo vzeti čas, pa si ga ne moremo privoščiti.
Kupite čas
Živimo v času, ko se vse privatizira: javna dobra, energija, voda, zrak … Mi pa stojimo križem rok. Zakaj ne bi privatizirali časa? Društvo za domače raziskave je storilo prav to. Za vsak primer.
Prodajamo prihodnost, zakaj si je ne kupite? Čas je denar. Društvo za domače raziskave se vam zahvaljuje za vaš čas.
Društvo za domače raziskave
http://ddr.si
Društvo za domače raziskave (DDR) so leta 2004 ustanovili Damijan Kracina, Alenka Pirman in Jani Pirnat. DDR deluje na kulturnem, umetniškem, raziskovalnem in izobraževalnem področju, pri tem pa predvsem beleži, zbira, raziskuje in predstavlja domače pojave. Leta 2005 je DDR na dvorišču Galerije Škuc postavilo Kabinet – na ideji kabineta čudes zasnovan razstavni laboratorij. Do leta 2009 so tam ustanovitelji društva s sodelavci izvedli in gostili vrsto raziskovalno zasnovanih (Jelenometrija, z Alexeijem Monroejem, 2007) in zbirateljskih (Ljudski muzej Nanija Poljanca, 2006) razstavnih projektov. Drugo prizorišče njihovega delovanja predstavlja svetovni splet. Kot podporniki prostega pretoka avtorskih del so leta 2007 postavili spletno knjižno polico Indija, kjer objavljajo skrbno odbrana besedila (npr. prvo slovensko antiutopijo izpod peresa Antona Mahniča: Indija Komandija, 1884). Na spletu je njihov raziskovalni interes za vsakdanje pojave zaživel s projektom Razvezani jezik – prvim prostim slovarjem žive slovenščine (od leta 2004). Z raziskovanjem jezika in delovno metodo, s katero prečijo polje umetnosti in znanosti, nadaljujejo tudi z razstavo Dobesedno brez besed v Mestni galeriji Ljubljana (2010) in mednarodnim projektom Trda dejstva (2012/13). Za raznorodno transdisciplinarno delovanje DDR-ja je značilna raziskovalna in procesualna metoda dela ter interes za pojave, ki jih sicer radi odpravimo kot samoumevne. (Urška Jurman)
Žiga Kranjec je programer, arhitekt sistemov, multimedijski oblikovalec, raziskovalec zvoka, hobi filozof, itd. Z računalniki se ukvarja od leta 1984, od leta 1994 precej s spletom. Tokrat prvič dela spletno trgovino s časom. Od leta 2000 deluje na Ljudmili, kjer je zadnje čase podpredsednik.