Tadej Pogačar je kot okvir svojega delovanja ustanovil posebno parainstitucijo, P.A.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobne umetnosti. Ta se že dvajset let naseljuje v telesa drugih muzejev in podobnih ustanov. Materiale, ki jih najde tam, ureja tako, da opozori na bistvena, vendar navadno spregledana načela, po katerih te ustanove delujejo, ko vzpostavljajo naše znanje o sedanjosti in tradiciji. Postavitev izbranega najdenega materiala iz kletnih hodnikov +MSUM-a je zastavljena avtoreferencialno in analitično, sprašuje se, kako delujemo. S prostorsko organizacijo objektov in diagramom povezav poskuša vizualizirati vzpostavljene odnose, povezave in prevode.  Pogled nazaj in naprej se ustavlja pri konceptualnih osnovah, pomembnih za delovanje P.A.R.A.S.I.T.E. Muzeja.

Ena pomembnejših osnov je analovska šola novega zgodovinopisja, ki je uveljavila prekoračitev meja lastne discipline, fleksibilnost in metodološko eklektičnost ter prakso privzemanja in oklepanja. Ta je zaznamovala situacionizem, revolucionaren avantgardni načrt spremembe življenja s skonstruiranimi situacijami in napadi na temeljno načelo kapitalistične družbe, tržnost in spektakelsko funkcijo.

Ključen je še koncept parazita Michela Serresa, ki izpostavlja t.i. tretji prostor, personificiran v parazitu. Za komunikacijo je potreben »tretji človek« kot točka izmenjave, posredovalec, kanal. Parazit komunikacijo omogoča, hkrati pa sporočila tudi prekinja, povzroča hrup in jih moti. Da bi razumeli, kako nek sistem deluje, moramo študirati njegovo nefunkcioniranje. Serres je vplival na poststrukturalistično teorijo akterja-mreže (ANT), ki objekte obravnava kot del socialne mreže, materialne in semiotične hkrati.

Hkrati umetniške prakse ne dojemamo kot koncept ali objekt, ampak kot celoto, totaliteto, katere elementi so smiselni le v razmerjih drug do drugega. Strukturalna dekonstrukcija sestavnih delov omogoča neopredeljenost in premestitev vloge, rabe in pomena dela.

Vpliven del te idejne atmosfere je tudi reizem, teoretsko utemeljeni sistem vodilne vloge sveta stvari, ki ne opredeljuje le specifične estetike in umetnostnih postopkov, ampak celoten odnos do sveta in vsakdanjega življenja.

 

Tadej Pogačar (r. 1960 v Ljubljani) je vizualni in intermedijski umetnik. Po študiju etnologije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral na Oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tu je zaključil tudi podiplomski študij. Je ustanovitelj in direktor P.A.R.A.S.I.T.E. Muzeja sodobne umetnosti. Sodeloval je na številnih mednarodnih razstavah sodobne umetnosti, med drugim na 10. istanbulskem bienalu, v San Francisco Art Institute, na 49. bienalu v Sao Paulu, 3. tiranskem bienalu, v ZKM Karlsruhe, 49. beneškem bienalu, v Stedelijkmuseumu, muzeju Arte Carillo Gil v Ciudad de México, Moderna Museet v Stockholmu, galeriji Gagosian v New Yorku. Za svoje delo je prejel več nagrad. nagrado Franklin Furnace v New Yorku (2001), Trend za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti (2008), Jakopičevo nagrado – osrednjo nacionalno nagrado za likovno umetnost (2009) in delovno štipendijo in nagrado György Kepes na oddelku Program in Art, Culture and Technology na MIT-ju v Bostonu (2012-2013).