DRUGI EVOLUCIJSKI DVIG::

Ni več metafor, alegorij, simbolov,
so
::
znaki, sistemi, modeli
::
moduli!

Spoj dveh modulov::
postopkovno ju uskladimo z načrtovano časovno serijo.
Serije so tri::
Tretja je smrt!
Smrt je absolutni dogodek, ki je v neposrednem stiku z absolutnim ničem.
Strah pred smrtjo je strah pred lastnim opazujočim umom.
Nenehoma smo v analizah lastnih smislov,
nenehoma,
neprestano,
vsak trenutek znova
se konceptualiziramo
::
zato je smrt vedno tako oddaljen dogodek.
So naravni, načrtovani, izredni in umetniški dogodki
ter absolutni dogodek
::
v “živo” vstopi razum in takoj zatem nastopi smrtna zbranost.
Smrtna zbranost!
Sledi akt načrtovanega.
Prva serija::
Nikjer več ni prostora za našo zavest. Vse je procesirano z resnično zahtevno shemo mnogopomenske sistemske planetarne organizacije.
Človeško je samo odpiralno orodje.
Medtem pa se tehnološko emancipira od človeškega.
Smo v drugi časovni seriji
::
nastopi samozavedanje, zmagoslavje stilne formacije,
smo razdelek opazujočega uma,
ki sta mu odvzeta meso in kri,
da bi od njega ostala le kost in košček tridimenzionalno črnega:
Modularno – drugi evolucijski pohod skozi univerzalno.
Oba modula zdrsita v točko planetarne enačbe
::
Zrelost
::
Navedek sedem let kasneje
::
»Vsaka oblika ima svojo optimalno razdaljo, s katere jo najbolje vidimo, ter določeno orientacijo, ki jo smiselno prikaže: pred in za tem pa imamo zgolj njeno neurejeno predstavo ali nezadostno zaznavo o njej. Tako torej težimo k njeni smiselni vidnosti. Tako v mikrosvetu iščemo njeno najjasnejšo sliko, ki jo dobimo z ravnovesjem notranjega in zunanjega horizonta. Živo telo, gledano preveč od blizu, pa ni več živo telo, ampak snovna masa, ki nam je prav tako tuja kot površina tujega planeta. Če pa živo telo gledamo preveč od daleč, znova izgubi vrednost živega. Živo telo se izostri, ko njegova mnogokrat pomanjšana ali povečana struktura ni niti preveč niti premalo vidna. Razdalja med menoj in obliko ni naraščajoča ali upadajoča velikost, temveč napetost. Obstaja stopnja zrelosti moje zaznave.«
::
Zrelost pogleda.

Zato je resnična strategija živega nameščena v umetniških dogodkih::
Postgravitacijska strategija::Telekozmizem
Kulturalizacija vesolja::KSEVT

In na koncu nastopi tretja časovna serija::

Organe smo zbrali v funkcionalno celoto. Smrt pa spojili z jezikom vida. Kozmična predstava za nesmrtnega kozmičnega opazovalca.
::
Sonce je gledalec naših predstav.

Smrti ni!

Dragan Živadinov::Dunja Zupančič::Miha Turšič

 

Dragan Živadinov je bil s svojim gledališčem Sester Scipion Nasice eden od ustanovnih članov NSK. Že od osemdesetih let naprej se strastno ukvarja z vesoljskim gledališčem, premagovanjem težnosti in z združevanjem umetnosti in znanosti. Ena ključnih inspiracij njegovega dela je knjiga Problem vožnje po vesolju Hermana Potočnika Noordunga, ki je izšla v nemščini leta 1929, leta 1986 pa je bil izdan njen slovenski prevod. Gre za pionirsko pisanje o problemih gravitacije in njenem premagovanju, tu pa je tudi prvič v zgodovini ilustriran načrt rotirajočih vesoljskih postaj. Živadinov od leta 1987 redno prireja projekte, povezane s tem pionirjem vesoljske znanosti.1 Leta 2006 je Živadinovu in njegovima sodelavcema Mihi Turšiču in Dunji Zupančič celo uspelo prepričati lokalne veljake v majhnem slovenskem mestu Vitanje, kjer je Noordung preživel nekaj časa, in državne oblasti, da so v Noordungov spomin tam zgradili »Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij«. Nova institucija je bila odprta leta 2012, njen program, ki so ga zasnovali ti trije umetniki, pa temelji na konceptu kulturalizacije vesolja. Koncept kulturalizacije vesolja je kritičen do prevladujoče sodobne vesoljske znanosti, ki podlega militarizaciji in komercializaciji. Kulturalizacija vesolja je organsko povezna s konceptom postgravitacijske umetnosti, ki naj bi se izoblikovala v pogojih breztežnosti in bi se lahko uresničevala ločeno od našega planeta. Ta koncept Živadinova in njegovih sodelavcev je možno uresničevati šele, ko se bo po njegovih besedah uresničil naslednji evolucijski skok, ki je povezan z razvojem naše sposobnosti ustvarjanja v breztežnostnem prostoru. Vse to zahteva raziskovanja in izobraževanja, ki jim je zdaj namenjena nova institucija v Vitanju.