Si želite drugačno bančno kartico? Storitev, ki vam daje priložnost, da izrazite svojo kreativnost in naredite vtis pri plačevanju na prodajnih mestih. S temi besedami bančne institucije nagovarjajo uporabnike, naj tudi pri plačevanju komunicirajo z izbrano podobo, ki odraža njihovo individualnost. Aplikacija, s katero si posameznik oblikuje svojo lastno plačilno kartico, tako postane osebni, prijateljski podaljšek, ki v ključnem trenutku odliva sredstev potrošnika pomirja z neizmerljivo vrednostjo podobe njegovih najdražjih ali, na primer, sončnega zahoda.

Trije konceptualni umetniki, ki so se preimenovali v Janeza Janšo, so to aplikacijo uporabili kot medij, readymade, s katerim so podali izjavo, obenem pa so delujoče bančne oziroma kreditne kartice kot nosilce nekaterih preteklih projektov spremenili v miniaturne podobe, svoje denarnice pa v prenosno zbirko, ki presega meje muzeja. To je še posebno razvidno takrat, ko bančne kartice po njihovi vlogi ločimo na koncept in na funkcionalen sistemski element monetarne institucije. Ta dvojnost je najjasneje opredeljena z rokom veljavnosti, ki je izpisan na prednji strani kartice. Ko datum veljavnosti poteče, bančna kartica izstopi iz obtoka sistemske realnosti. Končnost izdelka pomeni skrčenje njegove funkcionalne vrednosti zgolj na umetniški objekt. Pravzaprav šele takrat tudi s »telesom« pripada umetnostni inštituciji. Kot da gre za mehko merjenje moči med državnimi in umetniškimi formami. Ta dialog je še posebno razviden pri projektu veljavnih osebnih izkaznic treh omenjenih avtorjev, ki jih želi odkupiti Moderna galerija za svojo zbirko, a se je to izkazalo za nemogoče. Vse dokler so osebne izkaznice veljavne, uradno ne morejo postati del umetniške zbirke. To se lahko zgodi šele z njihovo nefunkcijo, torej njihovim simbolnim koncem, pri tem pa doživijo izgubo, saj delujejo le še kot reprezentacija.

Podobno se dogaja tudi s statusom podpisa na hrbtni strani kartic. Tudi ta se prilagaja dvojnosti zornega kota delujoče bančne kartice oziroma umetniškega koncepta. Pri tem spreminja svoj označevalec, je identifikacijski podpis potrošnika ali pa avtentični podpis/signatura avtorja projekta. Razmerje moči je načeto v umetniški akciji, ki jo Janše izvedejo z gesto trojnega avtorskega podpisa na mesto, namenjeno avtoriziranemu podpisu uporabnika kartice. Skupaj nato odidejo do bankomata in dvignejo denar. Pri tem lahko tudi vsoto dvignjenega denarja razumemo kot vrednost umetnine ali pa zgolj kot denar za tekoče izdatke.

Na VMESNI POSTAJI 1:1 je predstavljeno devet delujočih in podpisanih bančnih kartic, ki so predstavljene v treh triptihih. Prikazujejo podobe projektov Triglav na Triglavu, Študija za spomenik nacionalni sodobni umetnosti (Zlati Triglav) in Podpis, ki razmerja identitete nadaljuje v trojnem podpisu avtorjev. S tem pa Janše niso zaključili s produciranjem bančnih kartic, projekt je odprt in raste. Kartice dobivajo vedno nove naredi-sam podobe, ki spajajo umetnost in življenje, ali bolje rečeno, posegajo v polje institucionalne družbene situacije.
Ana Mizerit

 

Janez Janša deluje znotraj preseka klasičnih vizualnih medijev, konceptualnih praks in novih medijev. Leta 2003 je zastopal Slovenijo na 50. beneškem bienalu, razstavljal je v New Yorku, Sao Paulu, Londonu, Berlinu, Rimu, Madridu, Pragi, Budimpešti, Ljubljani, Beogradu,Tirani in drugod.

Janez Janša je avtor, izvajalec in režiser interdisciplinarnih predstav, med drugimi Miss Mobile, Mi vsi smo Marlene Dietrich, FOR in Pupilija, papa Pupilo in Pupilčki. Svoja dela redno predstavlja na evropskih festivalih sodobnih scenskih umetnosti ter v ZDA. Je direktor Maske, zavoda za založniško, kulturno in producentsko dejavnost iz Ljubljane.

Janez Janša je izkušen novomedijski umetnik, priznan tako doma kot v tujini. Z odmevnimi umetniškimi projekti se je predstavil med drugim na Manifesti 4, Ars Electronici, ZKM Karlsruhe, ISEA, ARCO, v Kiasmi, MNAC/Nacionalnem muzeju sodobne umetnosti v Barceloni, MMOMA/ Moskovskem muzeju moderne umetnosti, MMSU/Muzeju moderne in sodobne umetnosti na Reki in +MSUM. Je dobitnik nagrade ARCO/Beep 2007 za digitalno umetnost.